Žirija tekmovanja

  Irina Zingg

Irina Zingg se je uveljavila kot izjemna profesorica, izvajalka, založnica, producentka in profesorica harfe na Civica Scuola di Musica Claudio Abbado v  Milanu. Rodila se je v Moskvi, kjer je z odliko končala študij na Moskovskem državnem konservatoriju Čajkovski pod okriljem prof. Milde Agazarian in Olge Erdely. Njena kariera se je začela v Moskvi leta 1990, kjer je nastopala kot prva harfistka v duu “Ailos Harp”. Po padcu Sovjetske zveze je njena kariera doživela bleščeč mednarodni vzpon. Živela je na Bližnjem vzhodu, kjer je predstavljala novo glasbo, predavala na kulturnih fundacijah, ustanovila šolski izobraževalni program “Harp and More”, začela zelo cenjen komorni glasbeni projekt “Hommage to Feiruz” in raziskovala nove dimenzije harfe v smislu orientalne glasbe. Vključuje se v razvoj harfe in išče nove smernice in načine podgoškega pristopa mladim. Irina je ustanoviteljica ter umetniška vodja HarpMasters akademije in Festspiele, ki služi danes kot pomemben člen med generacijami harfistov.
Irina Zingg, poleg rednega poučevanja v Milanu, svoje znanje širi tudi na rednih seminarjih v Lizboni (Portugalska), Mariboru (Slovenija), Seoulu (Korea)… Je stalna profesorica na ISHA “HarpMasters” (Švica). Imela je mojstrske tečaje na Düsseldorf Hochschule der Kunste, Conservatorio di Musica di Torino in številnih drugih šolah...
Raziskuje zgodovino različnih harfističnih šol, je dopisnica WHC; njene objave so se pojavile v različnih revijah. Skladatelji A. Ariefdien, G. McKenzie, S. Mezzadri so ji posvetili svoja dela. Izdala je en CD kot solistka in dva s komorno zasedbo.
Irina Zingg je redno vabljena v žirijo na različna državna in mednarodna tekmovanja, med drugimi tudi na 10. harfistično tekmovanje ZDA in 20. mednarodno harfistično tekmovanje v Izraelu.

  Stephen Fitzpatrick

Stephen Fitzpatrick je študiral pri Marisi Robles na Royal College of Music v Londonu, pri Edwardu Witsenburgu na kraljevem konservatoriju v Haagu, zasebno pri Sarah Bullen v Chicagu ter Eriki Waardenburg v Amsterdamu.
Stephen je bil glavni harfist angleškega simfoničnega orkestra, so-harfist Gothenburškega opernega orkestra in glavni gostujoči harfist pri simfoničnem orkestru švedskega radia v Stockholmu. Leta 2000 ga je Daniel Barenboim izbral za glavnega harfista Deutsche Staatskapelle v Berlinu, kjer še vedno igra. Od leta 2007 do 2014 je bil harfist v Bayreuther Festpiele. Sodeloval je z mnogimi svetovno priznanimi orkestri, med drugim z Berlinsko filharmonijo, Rotterdamsko filharmonijo in La Scala v Milanu. Christoph von Dohnyáni pa ga redno vabi, da je glavni gostujoči harfist v Simfoničnem orkestru NDR v Hamburgu. Stephen je dejaven kot komorni glasbenik v različnih zasedbah, ki so nastopale po vsej Evropi. Predan je sodobni glasbi in je ustanovni član Ansambla Boulez.
Redno ga vabijo v žirije državnih in mednarodnih tekmovanj, orkestrskih avdicij ter k vodenju mojstrskih tečajev po vsej Evropi.
Stephen je bil od leta 2004 profesor za harfo na akademiji Barenboim-Said v Sevilli. Leta 2010 je bil imenovan za profesorja harfe na Mozarteumu v Salzburgu, od leta 2018 pa je gostujoči profesor harfe na Royal College of Music v Londonu.

  Emanuela Degli Esposti

Emanuela Degli Esposti je profesorica harfe na Glasbenem konservatoriju A. Boito v Parmi, umetniška direktorica mednarodnega tekmovanja in festivala „Suoni d‘Arpa“, sopredsednica združenja ‚‘Conoscere la Musica‘‘ ter predsednica Društva harfistov Italije.
Harfo je študirala pri profesorici A. N. Schirinzi na konservatoriju v Bologni in pri J. Liber na Akademiji Rubin v Tel Avivu. Posnela je mnogo zgoščenk, med drugimi Album Fontir Cetra, Bottega Discantica in Tactus. Kot solistka je nastopila na raznih festivalih v Italiji in drugod. V duetu in kvartetu nastopa s harfistom Ieuanom Jonesom. Kot prva harfistka je igrala z orkestrom RAI v Firencah, Milanu in Neaplju, s Swiss Radio Lugano (Švicarski radio v Luganu). Zaigrala je pod taktirko znanih skladateljev kot so Berio, Chailly, Delman, Ficher, Kuhn, Inbal, Mehta, Muti Oren in Prêtre. Osvojila je prvo nagrado na mednarodnih tekmovanjih komorne glasbe Stresa in v Palmi.
Emanuela Degli Esposti je objavila knjigo o Ch. Ph. E. Bachu in uredila UT Orpheus Edition glasbo za harfo, ki je bila vključena v obvezni program mednarodnih tekmovanj, kot so Mednarodno tekmovanje Izrael, Mednarodno tekmovanje Amerike, Mednarodno tekmovanje Franz - Josef - Reinl v Munchenu, Mednarodno tekmovanje „Suoni d‘Arpa“.
Je direktorica harfističnega orkestra Leonardo Primavera. Bila je članica žirije na mednarodnih tekmovanjih v Munchenu (1999), Izraelu (1998 - 2003), Marcel Tournier (2009 - 2012), v Beogradu (2014), v Novem Sadu (2017) in na francoskem tekmovanju Rencontres Internationales de le Harpe en Ile de France (2017).
Je nosilka mojstrskih tečajev v Assisiju, na Royal Collegu v Londonu, Lovere Tadini Academy, Akademiji Mokranjac v Beogradu, Real Conservatorio Superior v Madridu, Pipkov v Sofiji, Vītols Academy v Rigi, v Villa Medici-Giulini in Operni hiši St. Petersburg.

  Ruda Ravnik Kosi

Magistra Ruda Ravnik Kosi je bila rojena v Ljubljani. S sedmimi leti je ob vpisu v šolo pričela tudi z učenjem klavirja in teorije. Pri devetih letih jo je zaradi odličnih klavirskih nastopov takratni direktor glasbene šole prof. Stanič povabil, da bi študirala še harfo. Štiri leta jo je harfo učil prof. Milan Bračko, leta 1965 je pri 21-ih letih z odliko končala Akademijo za glasbo, kjer je leta 1973 diplomirala tudi na podiplomskem študiju pri prof. Elici Portograndi. Leta 1964 je po uspešni avdiciji dobila mesto solo harfistke v simfoničnem orkestru takratne RTV Slovenije. V tem orkestru je delovala dobrih 33 let, s prekinitvijo enega leta in pol, ko se je od oktobra 1966 do februarja 1968 izpopolnjevala kot štipendistka francoske vlade v specializaciji harfe pri svetovno znanem koncertantu in pedagogu prof. Pierre Jamet-u v Parizu. 8. februarja 1966 je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Od diplome pa do danes je z mnogimi samostojnimi recitali nastopala v vseh večjih in manjših mestih v Sloveniji,  posnela številne oddaje za RTV Ljubljano, nastopala in snemala z obema vodilnima orkestroma (Simfoniki RTV Ljubljana, orkester Slovenske filharmonije), ter drugimi komornimi orkestri (RTV, Trst; Koper).
Kot solistka z orkestrom ali ansamblom je Ruda Kosi gostovala v Italiji, Avstriji, Romuniji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Poljski, dirigirali so ji domači in tuji dirigenti: Samo Hubad, Anton Kolar, Zvonimir Ciglič, Anton Nanut, Gaetano Delogue, Iozas Domarkas, Vasilij Sinajski, Emil Simon, Reinhardt Seifried, Franco Caracciolo, Herrera de la Fuente, Jerzy Salwarowsky, Enrique Batiz... Komorno je Ruda Kosi delovala v duu z oboo in z nekaterimi solo pevci, raznimi instrumentalisti, kar nekaj koncertov in snemanj pa je imela s triom, v katerem sta poleg nje igrala še Božo Rogelja (oboa) in Mile Kosi (viola). Od leta 1971 do leta 1992 je bila Ruda Kosi izredni profesor na Glasbeni akademiji v Zagrebu ter mnoga desetletja kot izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je vzgojila vso mlajšo generacijo profesionalnih harfistov v Sloveniji, ki so danes že koncertanti, solo harfisti v orkestru in pedagogi.
Leta 1994 je bila med ustanovitelji Društva harfistov Slovenije, ki je kmalu postalo član Svetovnega združenje harfistov.

  Diana Grubišić Ćiković

Diana Grubišić Ćiković je dokončala študij klavirja na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri prof. Mariji Gvozdić Horvat, študij harfe pa pri prof. Rudi Ravnik Kosi na ljubljanski Akademiji za glasbo. Podiplomski magistrski študij je končala na Visoki šoli za glasbeno umetnost v Lovranu pri prof. Irini Pašinski (Rusija).
Nastopa kot solistka in komorna glasbenica. Do sedaj je igrala kot solistka ob spremljavi številnih orkestrov (Slovenska filharmonija, Orkester Opere HNK  Ivana pl. Zajca v Reki,  Dubrovniški  simfonični orkester, Simfonični orkester Hrvaškega radija in televizije, ansambel »Cantus«,  Varaždinski, Reški ter  Zadarski orkester in Hrvaški komorni orkester ter Madžarski simfonični orkester »Danubia«). Nastopala je v  Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Belgiji, Rusiji ter v Avstraliji, Južni in Severni Ameriki.  
Snema za arhiv Hrvaškega radija. Posnela je tri zgoščenke. Več kot dvaindvajset let je bila solo harfistka Orkestra Opere HNK Ivana pl. Zajca na Reki.  Od  leta 1994 do 2006 je  poučevala harfo na Glasbeni šoli  Ivana Matetića Ronjgova na Reki. Od leta 2002 je profesorica za harfo na Akademiji za glasbo v  Zagrebu. Občasno sodeluje kot harfistka v orkestrih. Pogosto sodeluje v delu žirij domačih in mednarodnih tekmovanj za harfiste in je mentorica seminarjev za harfo.

  Şirin Pancaroğlu

S strani Washington Posta je bila prepoznana kot velik talent mednarodnih razsežnosti. Odkrivanje različnih glasbenih identitet za harfo je njeno osrednje prizadevanje.

Kljub klasični izobrazbi je ta vodilna turška harfistka enako aktivna tudi v tradicionalni turški glasbi, improviziranju, elektronski glasbi, tangu, odrskih uprizoritvah, z deli napisanih zanjo pa širi harfističen repertoar. Poleg priznanja za njene izredne interpretacije in večplastno glasbeno osebnost, ji priznavajo zasluge za odkrivanje zgodovinske turško-otomanske harfe „çeng“, s katero si je prislužila edinstven prostor v zgodovini turških glasbenikov.

Redno sodelovanje z različnimi izvajalci in skladatelji ji omogoča prepletanje različnih glasbenih stilov, s katerimi odpira poti novim žanrom. Şirin je bila rojena leta 1968 v Ankari, evropski del svojega izobraževanja je zaključila na Ženevskem konservatoriju in nato magistrirala na Univerzi Indiana University of Jacobs School of Music v ZDA. Do danes je izdala dvanajst zgoščenk v svoji domovini in tujini ter nastopila na festivalih in koncertnih dvoranah v Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, Danskem, na Švedskem, Nemčiji, Srbiji, Kosovu, Koreji, na Japonskem, v Avstraliji, Singapurju, Maleziji, na Kitajskem, v Izraelu, Libanonu in v Azerbajdžanu.

Od leta 2017 je njen glavni poudarek na  projektu z naslovom The Turkish Harp, ki predstavlja vrhunec njenega ustvarjanja turške glasbe v zadnjih dvajsetih letih. Je urednica kritično zaznamovane založniške zbirke z naslovom „Turška glasbena zbirka“, Creighton, s katero je razširila harfistično literaturo za pedalno in keltsko harfo z deli, ki temeljijo na tradicionalni turški glasbi, po vsem svetu.

Şirin Pancaroğlu je redna članica žirij na mednarodnih harfističnih tekmovanjih ter vodja mojstrskih delavnic in tečajev po vsem svetu.

Senat „Tehnične univerze bližnjega vzhoda“ ji je podelil častno članstvo, prejela je medijsko nagrado „Best Virtuoso“ Univerze 19 Maj ter nagrado, ki jo je podelilo Združenje sodobnih novinarjev. Je ustanoviteljica carigrajskega Združenja za umetnost harfe. Pancaroglu je objavila članke o izobraževanju in glasbeni kulturi v raznih revijah in časopisih, od leta 2011 pa deluje v odboru Svetovnega kongresa harf.